Slo-Tech - Osebni podatki posameznikov so na internetu precej vredni, številna podjetja so iz tega naredile dobičkonosne poslovne modele. Trg osebnih podatkov je vreden okrog štiri milijarde dolarjev, v prihodnjem desetletju pa se bo podeseteril, ocenjuje PWC. V Braziliji pa želi država to urediti sistemsko, da bi dobili tudi lastniki teh osebnih podatkov nekaj v zameno. Državno podjetje Dataprev bo v sodelovanju s kalifornijskim DrumWave posameznikov omogočilo, da za deljenje osebnih podatkov prejmejo nekaj denarja, saj jih bodo lahko prodali.

Ustvarili bodo digitalno denarnico dWallet, v katero se bodo nalagali osebni podatki, ki jih uporabniki s svojo uporabo interneta in digitalnih storitev ustvarjajo. Lastnik podatkov bo nato lahko sprejel ponudbo in svoje podatke prodal, v denarnico pa bo prejel kupnino. Predsednik Datapreva Rodrigo Assumpção je dejal, da želijo s to iniciativo postaviti nove temelje za nov model lastništva osebnih podatkov, ki je finančno vključujoč in digitalno...

Slo-Tech - Der Spiegel in danski Danwatch sta na internetu našla več kot dva milijona dokumentov, ki opisujejo rusko jedrsko orožje, njegova skladišča in operacije. Rusija ima na svojem ozemlju 11 lokacij, od koder lahko izstreli jedrske rakete dolgega dosega. V zadnjih letih so posodobili in nadgradili svoja skladišča jedrskega arzenala, pri čemer so se zanašali zlasti na nemške proizvajalce. Ne gre le za podjetja iz jedrske branže, temveč tudi povsem vsakdanje obrtniške storitve, denimo postavljanje pregradnih zidov Knauf, čeprav se podjetje uradno distancira od Rusije. Sodelovali so prek lokalnih posrednikov in podružnic, pri čemer še zdaleč niso bili edini.

Med dokumenti, ki so pricurljali na internet, so tudi podrobni načrti jedrskih skladišč, podrobnosti o infrastrukturi in podobno. Tako velik izliv podatkov na internet je sila redek, še najbližje so bila Snowdnova razkritja v ZDA in pa afera z depešami. To pot so do podatkov prišli novinarji brez sodelavcev v organizaciji, ki bi jih...

Slo-Tech - Alex de Vries-Gao z Vrije Universiteit v Amsterdamu je v okviru svoje doktorske disertacije ocenil, da bo do konca letošnjega leta umetna inteligenca po porabi električne energije prehitela rudarjenje bitcoina. Slednjega smo v preteklosti večkrat izpostavljali kot pomembnega porabnika energije in na pol zares ocenjevali, na katero mesto med državami bi se uvrstil s svojo potratnostjo. Umetna inteligenca, ki je v začetku tega leta trošila okrog 20 odstotkov vse energije za podatkovne centre, bo do konca leta svoj delež povečala na polovico. Rezultate raziskave je objavil v prestižni reviji Joule.

Do leta 2030 pa bi se lahko svetovna poraba električne energije povečala za 25 odstotkov samo na račun umetne inteligence, podatkovnih centrov in rudarjenja bitcoina. Vpliv na podnebje je seveda precej odvisen od lokacije, saj so viri električne energije po svetu močno različni. V Sloveniji na primer prevladujejo nizkoogljični viri, precej drugače pa je na Poljskem.

Tehnološki velikani,...